KošaricaKošarica: (0)

V nakupovalni košari ni artiklov.

Moj račun

Product was successfully added to your shopping cart.

SONČKANJE IN VITAMIN D

Sončenja nikoli nisem marala. Odkar pomnim, se tudi na dopustu ne sončim. Sem pa ugotovila, da mi zadnje čase ustreza uloviti blage sončne žarke, da pobožajo moj obraz. Ko smo utrujeni, je eden od načinov tudi, da začnemo polniti svoje telo s svetlobo. Vsa ta svetloba polni svetlobo naših celic. Na videz žarimo, telo pa dobi novo moč, zdravje, vitalnost in več pretoka. Ko gremo na sonček za pet minut, se pripnimo na svetlobo sonca in vlecimo vase njegovo vibracijo. Staramo se tudi zato, ker celice začnejo izgubljati svetlobo, zato lahko svoje telo obnavljamo tudi na ta način. Po drugi strani pa vemo, da nam škodijo močni UV žarki in dolgotrajno izpostavljanje, a o tem bom govorila ob drugi priložnosti. Morda mnogi med vami še niste slišali za ta koncept, a z mano kar resonira.

To je torej en vidik koristi sončkanja. Bolj zemeljski pa je, da se tvori vitamin D :)

Vitamin D so odkrili leta 1922 v ribjem olju. Pozneje so ugotovili, da vitamin D v človeškem telesu nastane tudi pod vplivom ultravijolične svetlobe.

Vitamin D je pomemben za normalno rast kosti, zob, delovanje mišic in imunskega sistema. Je topen v maščobi in je v naravi v dveh oblikah. Ločimo vitamin D2 (ergokalciferol), ki je rastlinskega izvora, in D3 (holekalciferol), ki ga najdemo v živalskih izdelkih, kot so jajca, jetra, mastne ribe ter mleko in mlečni izdelki. Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom UVB žarkov tvori tudi v koži. Zato ima vitamin D posebno mesto med vitamini.

Človeško telo si lahko zagotovi določeno količino vitamina D2 ali D3 iz prehranskih virov, ima pa tudi vse potrebne encime za lastno sintezo vitamina D3. V prisotnosti svetlobe UVB ga lahko keratinociti v koži sintetizirajo iz telesa lastnega 7-dehidroholesterola.

Količina nastalega vitamina je odvisna od barve kože posameznika, časa v dnevu in letu, ko je posameznik izpostavljen soncu, ter od zemljepisne širine. Zadostna količina vitamina D, ki ga telo potrebuje, nastane že, če kožo obraza in rok dnevno izpostavimo za 5-10 minut sončni svetlobi. Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju pa seveda uporabimo zaščitno kremo in se prestavimo v senco.

Ob normalnem izpostavljanju sončnim žarkom se v koži sintetizira 20-50 mikrogramov vitamina D dnevno. S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje. Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ga potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov, kar je enako 800 internacionalnim enotam (IE).

Ljudje, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le s prehranskimi dopolnili, saj ga tudi z uravnoteženo prehrano ne morejo dobiti dovolj. Problem zadostnega vnosa se pojavi predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi manjša kot poleti.

Splošno je vitamin D znan predvsem po delovanju na zdravje kosti. V zadnjem času pa se krepijo dokazi, da ima vitamin D pomembno vlogo tudi pri regulaciji imunskega sistema. Pravzaprav je že več kot dvajset let znano, da vitamin D3 oz. njegov aktivni metabolit deluje kot močan imunomodulator. Epidemiološke študije so pokazale, da pomanjkanje vitamina D3 korelira s povišano pojavnostjo nekaterih avtoimunskih bolezni, vključujoč multiplo sklerozo, revmatoidni artritis, sladkorno bolezen, sistemski lupus eritematozus in kronične vnetne črevesne bolezni. Pri osebah z že razvito avtoimunsko boleznijo so dokazali, da vnos vitamina D3 zavira napredovanje bolezni. Učinki zadostnega vnosa vitamina D3 so vidni tudi pri okužbah. Izkazalo se je, da je pojavnost okužb s H.pilory, pojavnost gripe in okužb z nekaterimi respiratornimi virusi obratno sorazmerna s količino vnesenega vitamina D3. Vlogo vitamina D3 proučujejo tudi pri nekaterih vrstah rakavih obolenj, kjer podatki kažejo na njegove proti tumorne lastnosti.

Pomanjkanje vitamina D3 v telesu se kaže s pojavom osteomalacije pri odraslih in rahitisa pri otrocih, pojavijo se bolečine v kosteh in mišicah. Nizka preskrba z vitaminom D3 prispeva k nastanku osteoporoze v starosti. Blagi znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D, so izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh. Tisti, ki imajo zelo nizke ravni vitamina D, so bistveno bolj dovzetni, da zbolijo za katerokoli virusno okužbo.

V starosti je sposobnost tvorjenja vitamina D v koži občutno zmanjšana. Koža je pretanka, s premalo podkožnega holesterola. Če se temu pridruži še omejeno zadrževanje na prostem, kar je pogost pojav, potem je smiselno uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D.

Pomanjkanje vitamina D je zares prava pandemija, zaradi katere trpi vsaj 80 % prebivalcev v razvitih državah. Zavedajmo se, da pomanjkanje vitamina D lahko oslabi imunski sistem in se okrepimo z njim tako ali drugače. Sama se bom tako še naprej za nekaj minut dnevno nastavljala sončnim žarkom (sonček).

 

Viri in literatura:

  1. Janeš, Damjan in Nina Kočevar Glavač: Sodobna kozmetika, 1. Izdaja, Širimo dobro besedo d.o.o., Velenje 2015
  2. https://www.nijz.si/sl/do-vitamina-d-z-zmernim-izpostavljanjem-soncu
  3. https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/109-vitamin-d.html
  4. Avtorji Jasna Omersel … : Imunski sistem – ključni obrambni sistem človeškega organizma, Fakulteta za farmacijo, 2017
  5. Ivan Soče: Novi koronavirus in vitamin D, članek v reviji Večer v nedeljo, 5.4.2020.
Dodaj odgovor